Dolgo sem odlašala s pisanjem svoje zgodbe, zdaj je tu trenutek, dan ( obletnica moje druge operacije), ko dajem možnost ljudem širše okoli mene, da spoznajo da je mogoče, da se da.
Ko prideš na dno, ko daš svoje življenje v roke drugih ne veš, kaj se bo zgodilo?
Po svojem 39 rojstnem dnevu sem začela iskati dodatno pomoč ne samo uradno medicino, iskati rešitve vzela svoje življenje v svoje roke in sem sledila sporočilom svoje duše.
Pot bolečine in trpljenjaje sem zamenjala za pot radosti in ustvarjalnosti
Trenutek poslovne transformacije, novih začetkov v mojem delovanju – svetovanju, pomoči ljudem. Danes v nedeljo 21.januar 2024, sonce in pluton ta vikend začenjata pot v vodnarju - začenja se tako imenovana vodnarjeva doba, ki bo trajala 20 let vse do leta 2044 ko bom stara 80 let. Svojo zgodbo začenjam pri trenutku osebne transformacije 21.januarja 2003 ko so me drugič operiralo na hrbtenici, to je bilo deset dni pred mojim 39 rojstnim dnevom. Nikoli ne bom pozabila stavka, katerega je izrekla Radiologinja na magnetni resonanci v petek 3. januarja tistega leta.
« Ga. Ramšak vi ste mi rekla, da imate nizek prag bolečine«. Odgovorila sem »tako so mi rekli pri mojem zdravniku in pri psihiatru, da je bolečina samo v moji glavi, da sem že imela operirano hrbtenico in da me ne more več boleti, da je to samo v moji glavi« sem odgovorila.
G.doktor »Saj vidite, da ne morete niti vstati niti hoditi«.
Moj odgovor »Prosim pomagajte mi da vstanem in naredim par korakov, saj potem bo šlo«
- doktor »pravi čudež je, da vi hodite«. Začele so teči solze iz mojih s trpljenjem zaznamovanih prosečih se oči.
»Prosim samo pomagajte mi, da vstanem in naredim dva tri korake, potem bom šla sama naprej.
- Dokror » Ga. Jožica, vaša hrbtenic izgleda, kot da imate 92 let.«
Moj odgovor » Saj se že dolgo počutim kot starka, ne morem nič kaj pametnega narediti, ne morem niti po stopnicah sama, še v banjo ne morem sama, da bi se stuširala«
- doktor »Operacija je nujna, brez nje, se lahko zgodi, da sploh ne boste več hodila v kolikor se živec/ci pretrga/jo. Vas bomo dali, kar na voziček, da pride reševalec po vas in vas odpelje nazaj v bolnico Celje«
Še vedno vztrajam «Saj se bom tamle na hodniku naslonila na radiator z leseno zaščito in ga počakala, tako kot sem prej slonela na njem in je kar šlo. Tudi v rešilcu sem sedeči potnik, saj imamo še enega ki leži zraven, ki je bil ravno tako pripeljan v Ljubljano na preiskave. Bi pa prosila za kozarec vode.« Nič nisem imela s sabo saj so me zgodaj zjutraj odpeljali iz Celja, brez čaja in zajtrka.
Nadaljevanje sledi
